V drugi polovici marca se je ekipa Escobar pražarne vrhunskih kav odpravila v dežele kave. Obiskali smo kavorodna območja Gvatemale, Hondurasa, Salvadorja in Nikaragve.

Obiski kavnih nasadov so najboljša priložnost, da spoznamo pridelovalce in v pražarno pripeljemo sveže, sezonske okuse, obenem pa se tako krepijo poslovne vezi in vzpostavijo nova poznanstva.

Tudi tokrat smo našo bazo za dobre tri tedne postavili v Hondurasu, kjer smo najprej obiskali kooperativo Capucas, s katero uspešno sodelujemo že od leta 2016. Ponovno so nas sprejeli prijazni ljudje in navdušujoča pokrajina. Capucas je dom približno 100 družin, ki imajo v lasti kavne nasade in so povezane v kooperativo Capucas. Predsednik kooperative je Omar Rodriguez. Tudi letos smo okusili nekaj odličnih kav. Okušanje kave oziroma cupping nas je navdušil, tako da mikroloti s kooperative zagotovo ostajajo na našem kavnem meniju tudi v letošnjem letu.

V Hondurasu nas je čakalo še eno petzvezdično doživetje, in sicer smo obiskali kavno pokrajino Corquin, kjer domuje združenje kavnih pridelovalcev Café Aruco. Pot v zahodni del Hondurasa je bila precej adrenalinska, skoraj cel dan smo se vozili po precej neurejenih in slabo označenih cestah. Potovanja po deželah kave so precej naporna in nepredvidljiva, do kavnih nasadov namreč ne vodijo avtoceste. Ko smo se pripeljali pred stavbo Café Aruco nas je z namehom pričakal vodja Donaldo Rafael Gonzales Fiallos s svojo ekipo.

Najprej smo si ogledali sedež, kjer se zbira celoten pridelek kmetij, ki povezane v združenje Café Aruco. Vsi mikroloti se sušijo na betonski dvoriščih pred glavno upravno stavbo, tam jih tudi pakirajo in pripravijo za izvoz. Srce upravne stavbe je soba za okušanje, kjer smo preživeli kar nekaj ur skupnega druženja. Okusili smo raznolike okuse, ki jih v sebi nosijo kave z okoliških farm.

Kave rastejo na nadmorskih višinah med 1.000 in 1.600 metri. Povprečne letne temperature se zaradi visokih nadmorskih višin gibljejo med 11 in 16 stopinjami Celzija. Gojijo kave različnih sort Catuai, Caturra, Parainema, IHCAFE90, Lempira in Maragogipe. Kavni nasadi v regiji Corquin zacvetijo med aprilom in majem. Donaldo nas je v času našega obiska, ki je bil v drugi polovici marca, odpeljal v cvetoč nasad, kjer so kavovci letos zacveteli nekoliko bolj zgodaj kot ponavadi. Navdušila nas je belina kavnih cvetov, izgledalo je kot bi kavni nasad prekrila snežna odeja, še bolj pa nas je prevzel prijeten vonj jasmina, ki je polnil ozračje. Cvetovi se bodo do novembra spremenili v rdeče kavne češnje, ko bo čas za trgatev.

Sledila je še ena adrenalinska vožnja z Donaldovim terenskim vozilom na kavni nasad njegove mame, ki se nahaja na najvišjih nadmorskih višinah pokrajine Corquin in se spogleduje z narodnim parkom Celaque. Razgled z najvišje točke je bil čudovit. Kavovci v tem kavnem nasadu so pravzaprav podrastje gozdnatih pobočji, višja drevesa nudijo zavetje in potrebno senco kavovcem.

Donaldo se je izkazal kot odličen gostitelj, saj je nas je za zaključek našega potepanja po kavnih nasadih odpeljal v lokalno okrepčevalnico, kjer smo se lahko odžejali in okrepili z najboljšim sokom iz sladkornega trsa. Degustirali smo nekatere lokalne posebnosti, saj že tako odličnemu soku dodajajo še okuse tropskih sadežev kot so ananas, marakuja, papaja… Po okusnih sokovih pa smo se osvežili še ob reki Aruco, po kateri je združenje Aruco dobilo ime in ki pokrajini Corquin daje življenje. Ni naključje da je kooperativa dobila enako ime kot reka, saj tudi kooperativa Aruco daje življenje lokalni skupnosti. Podpira izobraževalni in zdravstveni program ter pomaga pri razvoju treh zdravstvenih centrov in sofinanciranjem dvojezičnega izobraževanja v osnovni šoli. Kooperativa Aruco prav tako izobražuje in finančno podpira pridelovalce kave, da izboljšujejo kakovost svojega pridelka in vsakdanjega življenja.

Kooperativa letno napolni 12.000 kavnih vreč (69 kg). Mi smo si po obisku postavili izziv, da nekaj teh vreč pride tudi v našo pražarno, da vam bomo lahko predstavili delo pozameznih mikro kmetij iz regije Corquin, ki je na nas naredila odličen vtis v vseh pogledih.

Iz Hondurasa se je kavno potovanje nadaljevalo v preostale države Srednje Amerike. V Gvatemali smo obiskali več manjših farm v okolici jezera Atitlan. Največ časa smo preživeli na farmi Mi Regalo, kar v prevodu pomeni Moje darilo, katere lastnik je Jose Aguilar. Ob prihodu nas je pogostil s tradicionalnim kosilom. Jed, ki so jo pripravili za nas, se imenuje “tamales”, pripravljen je iz mesa in posebne mase, ki jo naredijo iz koruze, nato vse skupaj zavijejo v bananin ali koruzni list in kuhajo na pari. Po skodelici kave in sladkemu kruhu, ki sta sledila odličnemu kosilu, smo popoldne namenili spoznavanju farme. Jose v času obiranja kava zaposluje 50 obiralcev kave. Pri svojem delu morajo biti natančni, saj na pralni postaji sprejmejo, samo zrele kavne češnje. Vsak obiralec tako prispeva svoj del k odličnemu pridelku.

Pozno popoldne smo namenili dogovorom o cenah, možnostih dobave in okušanju kav oziroma cuppingu. Kljub poslovnim temam je bilo ozračje zelo sproščeno in prijateljsko. Degustirali in okušali smo različne sorte Yellow Catuaí, Red Catuaí, Pacamara, Bourbon, Maragogype in tudi Geisho.

V Salvadorju smo obiskali le eno kooperativo, da bi izbrali nekaj novih kav za naše hišne mešanice, ampak smo našli tudi nekaj zanimivih mikrolotov. Nikaragva pa nas je tudi letos sprejela z odprtimi rokami. Ponovno smo obiskali družino Peralta in kavno farmo El Pinabete. Okusili smo kave, ki jih procesirajo z nadgrajenim načinom medenega procesiranja “Red Honey” in sušenjem na soncu. Brbončice so kar zaigrale.

Zgodbe in kavne okuse z našega potovanja vam bomo v živo predstavili na 3. Festivalu kave Vrhnika, ki so letos 26. maja v parku pred Cankarjevim domom na Vrhniki. Se vidimo!